Prenovljena spletna stran

Z veseljem sporočam, da ima Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine prenovljeno spletno stran.

Na ta način bomo na Dolenjskem, v Beli krajini in tudi širše še bolj opazni, svoje delo in aktivnosti pa bomo lahko še bolj ažurno predstavljali.

Zahvaljujemo se Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki nam je to omogočilo, ter Marku Kralju in Marku Drobnjaku za prijetno sodelovanje, prijaznost in realizacijo spletne strani.

Arhiv objav in novic

CANKARJEVO TEKMOVANJE 2-7

OŠ BRUSNICE

NOVOST – Letos prvič tekmovali tudi učenci od 2. do 7. razreda

OŠ Brusnice je manjša podeželska šola pod Gorjanci, ki ima letos 174 učencev. Na naši šoli smo tudi letos izvedli tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki ga je organiziral Zavod RS za šolstvo. V t.i. »prvem krogu« je pisalo razlagalne spise - eseje 14 učencev iz 8. in 9. razreda. Na šolskem tekmovanju, ki je potekalo 16. decembra 2008, je bronasto priznanje osvojilo 8 učencev, na področnem (3. 2. 2009) pa so srebrno priznanje dosegli kar 4 učenci.

V letošnjem šolskem letu pa so v t.i. »drugem krogu« prvič tekmovali tudi učenci od 2. do 7. razreda. Prve informacije o tem so prišle do slovenistov preko foruma na spletni učilnici, natančnejše pa oktobra 2008 iz prenovljenega Pravilnika o Cankarjevem tekmovanju. Vprašanja in pomisleki vseh učiteljev so bili veliki. Kaj bodo mlajši brali? Kaj in kako bodo pisali? Kdo jih bo pripravil? Kdo in kako bo vrednotil njihove izdelke? Z januarskim razpisom predsednika državne komisije dr. Igorja Sakside so postale stvari že bolj jasne. Za učence 2. in 3. razreda je državna komisija Zavoda za šolstvo predvidela knjigo Dese Muck Anica in grozovitež, za učence 4. in 5. razreda Suhadolčeve Živalske novice, za učence 6. in 7. razreda pa fantastično prozno delo Marjane Moškrič Stvar. Učenci po dveh razredov berejo torej ista besedila, dosežki pa se beležijo ločeno (za vsak razred posebej). Tekmovanje poteka samo na šolski ravni in je računalniško podprto z informacijskim strežnikom DMFA. Vsa nadaljnja navodila nam je na spletnih straneh sproti posredovala koordinatorica tekmovanja in višja svetovalka za slovenščino Milena Kerndl.

Tekmovanje je za učitelje in učence prostovoljno. Namenjeno je učencem, ki so nadarjeni za slovenščino oz. zmožni samostojnega branja izbranega besedila in pisanja o njem. Kot slovenistka in predsednica šolske komisije sem za tekmovanje uspela navdušiti in povezati vse profesorice in učiteljice, ki poučujejo slovenščino od 2. do 7. razreda. Podprl nas je tudi ravnatelj g. Anton Dragan in že smo naročile potrebne knjige. Čeprav je sodelovanje pomenilo dodatno delo za vsako od nas, smo pri pripravah skušale spodbuditi učence k bralnemu doživetju in osebnemu odzivanju. Natančno branje in pisanje doma ter sodelovalni pogovor v šoli so potekali v skladu s priporočili.

Kot predsednica šolske tekmovalne komisije sem pred tekmovanjem poskrbela za sezname mentorjev in učencev na strežniku, za izjave o javni objavi rezultatov, za seznanitev vseh mentoric s priporočili in navodili za tekmovanje in zadnji dan za natis zadostnega števila tekmovalnih nalog – navodil za pisanje ter žigosanih listov za razlagalne spise, meril za vrednotenje in ocenjevalnih obrazcev.

Šolsko tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje je potekalo na vseh slovenskih šolah, ki so pristopile k tekmovanju, 2. aprila 2009, na mednarodni dan knjige, ob 11. uri za učence 2. in 3. razreda (traja 45 minut) in za učence 4. in 5. razreda (traja 60 minut). Za učence 6. in 7. razreda se je pričelo tekmovanje ob 13. uri in je trajalo 90 minut. Naši sedmošolci so letos tekmovali celo v šoli v naravi v Bohinju.

Tekmovalo je 9 drugošolcev, 12 tretješolcev, 6 četrtošolcev, 13 petošolcev, 9 šestošolcev in 8 sedmošolcev, torej skupaj kar 57 učencev od 2. do 7. razreda, kar pomeni tretjina vseh učencev na šoli! Najmlajši so dobili tri naloge. Pri prvi so morali napisati svoje mnenje o knjigi in zapisati, kaj jim je bilo v njej všeč. Pri drugi nalogi so se morali vživeti v glavni junakinji in predstaviti ena drugo. Pri tretji nalogi pa je šlo za pravo poustvarjanje – opisati so morali nov sobotni večer. Učenci so lahko pisali odgovore s pisanimi ali tiskanimi črkami, lahko so celo kaj narisali – pomembno je bilo sporočilo. Učencem 2. razreda je smela navodila lahko prebrati mentorica. Tekmovalci 4. in 5. razreda so ob natančnih navodilih pisali razlagalni spis z naslovom Kokošja gospodična, pravila in jaz. Postaviti so se morali v vlogo kokoške in namesto nje za časopis Živalske novice napisati besedilo o njenih doživljajih. Učenci 6. in 7. razreda pa so pisali razlagalni spis z naslovom Kdo je v resnici Črni Peter? in ob natančnih navodilih razmišljali o vrednotah stvarnega in namišljenega sveta.

Naloge smo vrednotile mentorice, vsaka za svoj razred. Ocenjevalni obrazec zajema natančno razumevanje književnega besedila, prepričljivost osebnega odziva, zgradbo besedila in jezikovno pravilnost, pri najstarejši skupini pa še uporabo književnega znanja. Šolska tekmovalna komisija je rezultate vnesla na strežnik, ki je samodejno predlagal 27 dobitnikov bronastih priznanj (največ tretjina iz posameznega razreda oz. po Pravilniku). Tako je osvojilo bronasto priznanje po 5 učencev iz 2., 3., 5. in 6. razreda, 3 učenci iz 4. razreda in 4 učenci iz 7. razreda.

Kaj smo poleg priznanj še pridobili? Gotovo vsak nekaj – učenci, starši in učitelji – mentorji. Sama sem zbrala vtise šestošolcev. Večina jih meni, da je tekmovanje koristno in pametno, da so se ob tem veliko naučili, da bodo tako uspešnejši tudi pri šolskih spisih. Nekaterim je bilo sprva celo žal, da so se prijavili, ker sem kot mentorica zahtevala poglobljeno in natančno pripravo, a bodo drugo leto spet tekmovali. Eden je zapisal, da je za njihovo odlično pripravljenost zaslužna predvsem učiteljica slovenščine. Drugi pa je zapisal, da se mu je kar »stemnilo«, ko je izvedel, da bodo letos tudi oni tekmovali; nato pa je spoznal, da bo to dobro za naslednja leta; hkrati pa je priznal, da mi še ni prav hvaležen, saj je bilo ogromno dela.

Večina staršev je toplo pozdravilo Cankarjevo tekmovanje za mlajše učence in bili so veseli, da se je naša šola vključila v ta projekt. Nekateri so skupaj s svojim otrokom prebrali knjigo in se o njej pogovarjali. Zares pohvale vredno!

Tako kot za otroke je bilo tekmovanje nekaj povsem novega tudi za profesorice oz. učiteljice razrednega pouka. Po začetni negotovosti pa smo skupaj ugotovile, da so prav one najboljše poznavalke znanja svojih učencev.

»Z učenci sem navdušena, da je tekmovanje pripeljano na razredno stopnjo. Tudi starši so pozdravili novost in sodelovali z otroki pri pripravi. Tudi izbor knjige je zelo v redu, saj nudi veliko ustvarjalnih možnosti. Uporabila sem jo tudi pri pouku slovenščine in likovne vzgoje. Predlagala bi le, da bi bila v prihodnje tretjina nalog objektivnega tipa npr. krajša vprašanja in odgovori, saj so moji drugošolci komaj usvojili vse črke.« (Milena Jaklič, učiteljica v 2. r.)

»Moji učenci so imeli zelo veliko vprašanj, saj še nikoli niso pisali razlagalnega spisa. Tudi termina ´dnevnik´ še ne poznajo. To je nova izkušnja za vse. Pri pouku slovenščine bom več delala v to smer, posebno z nadarjenimi.« (Irena Šenica, profesorica v 5.r.)

In kaj o novosti menim jaz? Sama sem mentorica tekmovanja za Cankarjevo priznanje že 14 let in menim, da je prav, da se pri tekmovanju iz materinščine lahko izkažejo tudi mlajši učenci. Učitelji slovenščine tudi na tak način populariziramo branje, saj vemo, da je pravih knjižnih moljev vse manj. Moji učenci so brali in poskusno pisali doma, v šoli pa smo prebrano doživljali, primerjali in vrednotili. Tako potovanje v različne plasti književnega besedila je priložnost za delo z nadarjenimi učenci, za delo s 3. nivojem pa tudi za širjenje in poglabljanje lastnega obzorja. Menim, da je bil izbor knjig zelo posrečen. Morda so bila navodila za razlagalni spis v 4. in 5. razredu nekoliko preveč podrobna in bi predlagala nekoliko več ustvarjalne svobode. Rada bi še poudarila, da smo ta projekt lahko uspešno izvedli samo z dobrim timskim delom vseh učiteljev slovenščine na šoli. Mislim, da smo tudi zato na OŠ Brusnice uspeli doseči temeljni cilj tekmovanja, tj. motivirati mlade bralce za samostojno branje besedil in pisanje o prebranem, s čimer bogatimo učenčev besedni zaklad in razvijamo najpomembnejše – ljubezen do materinščine.

Predsednica šolske tekmovalne komisije:

Darja Šinkovec
0 Komentarji
Objavljeno 21. 04. 2009 od danica
HUMANITARNA PRIREDITEV

SALOMA V BREŽICAH

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z Občino Brežice organizira predstavo Saloma Gledališke skupine Goga z novomeške gimnazije.

Gogovci bodo v četrtek, 16. aprila 2009, ob 13. uri v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah nastopili za dijake brežiške gimnazije ter ekonomske šole, večerna predstava ob 19. uri pa bo namenjena javnosti. Izkupiček vseh predstav bodo predali Roku Grubarju, dijaku novomeške gimnazije, doma s Šutne, ki mu je požar upepelil dom.

Gledališka skupina Goga je z dramsko uprizoritvijo Salome sodelovala tudi na natečaju Transgeneracije 2009. Uvrstila se je med najboljše mladinske gledališke skupine in zato lahko nastopila tudi na festivalu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za vse, ki so na festivalu sodelovali, je bila to zagotovo dragocena izkušnja in potrditev njihove ustvarjalnosti.

0 Komentarji
Objavljeno 15. 04. 2009 od danica
NAREČNI SLOVAR BRUSNIŠKE DOLINE

– POMEMBNA KNJIŽNA PRIDOBITEV V ŠOLSKEM LETU 2007/08

OŠ Brusnice je v šolskem letu izdala Narečni slovar brusniške doline, ki sva ga oblikovali avtorici Darja Šinkovec in Milena Jaklič, obe učiteljici na omenjeni šoli. Slovar je izšel marca 2008 ob 130-letnici šolstva v Brusnicah in ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Javna predstavitev slovarja pa je bila maja 2008 v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, ob Tednu vseživljenjskega učenja.

Ideja zanj je tlela več let, gradivo pa sva zbirali in zapisovali lansko šolsko leto s pomočjo prijateljev in znancev, pa tudi svojih učencev ter tako razvijali skrb za kulturno dediščino. Uspeli sva zbrati in zapisati 1220 gesel. Slovar je računalniško uredila in oblikovala domačinka Vilma Saje. Gre za pravo mešanico narečnih in starinskih izrazov, značilnih za to dolino, in germanizmov, ki jih mladi rod sploh ne pozna več. Zapisane besede tako ne bodo nikoli izginile iz slovenskega jezikovnega prostora, je pa vsako narečje in tako tudi brusniški govor najbolj žlahten v živi besedi, ko jezik zaživi in vzvalovi …

V tako kratkem času gotovo nismo uspeli poiskati vseh narečnih izrazov. Zato tudi na tem mestu prosiva vse Podgorce, naj naju opozorijo na vse izpuščene narečne izraze. Upava, da bomo s pozabljenimi lahko dopolnili slovar v naslednji izdaji.

P.S. Narečni slovar brusniške doline lahko kupite v Mladinski knjigi v Novem mestu.

Brusnice, april 2009 Darja Šinkovec

0 Komentarji
Objavljeno 03. 04. 2009 od danica
VABILO Občni zbor

Spoštovane kolegice in kolegi!

Vabim člane ter vse zainteresirane slaviste in sloveniste na občni zbor Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, ki bo v torek, 31. marca 2009, ob 14.30 uri v učilnici št. 30 na OŠ Center Novo mesto .

Dnevni red: 1. Poročilo o delu društva v letih 2007-2008.

2. Kratko poročilo o poslovanju društva.

3. Volitve.

4. Program dela društva v letu 2009.

5. Članarina za leto 2009 (možno plačilo).

6. Razno.

Sestanek bo trajal predvidoma do 16. ure.

(Parkiranje možno pri šoli.)

0 Komentarji
Objavljeno 31. 03. 2009 od danica
TRUBARJEV ABECEDNIK V SODOBNI SLOVENŠČINI

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca 27. novembra 2008 organiziralo predstavitev knjižnega prevoda Trubarjevega dela Abecednik v sodobno slovenščino. To je prva knjiga iz napovedane zbirke Trubar v sodobnem jeziku in je študijska.

Vsebuje diplomatični prepis prvotnega besedila ter latinico, le-ta namreč nadomešča gotico, je pojasnil prevajalec Abecednika dr. Kozma Ahačič, ki je napisal tudi opombe ter spremno študijo. Poudaril je, da Trubar ni pisal v preprosti slovenščini, pač pa v retorično bogatem jeziku, ki ga je prevajalec pri prevajanju skušal v večji meri tudi obdržati. V prevodu se nam po mnenju Ahačiča Trubar kaže kot oblikovalec visoke knjižne slovenščine.

Na koncu Abecednika so dodani posnetki starega Abecednika, ki je sestavljen iz predgovora, abecednika, katekizma, sledijo molitve ter rimske in arabske številke. Le-ta je danes ohranjen v enem samem izvodu, ki se nahaja v Dunajski narodni knjižnici.

V drugem delu prireditve je nastopil kantavtor Jani Kovačič.

V oktobru smo v knjižnici poslušali predavanje dr. Milene Mileve Blažić Ženska v Trubarjevih besedilih. S tema dogodkoma zaokrožujemo praznovanje ob Trubarjevi 500-letnici rojstva.

D. Rangus
0 Komentarji
Objavljeno 15. 12. 2008 od danica
ABECEDNIK (1550) Primoža Trubarja in Jani KOVAČIČ

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

vabita

na predstavitev

ABECEDNIKA (1550) Primoža Trubarja

v četrtek, 27. novembra 2008, ob 18. uri

v Trdinovo čitalnico Knjižnice Mirana Jarca.

Prevod v sodobni jezik bo predstavil doc. dr. Kozma Ahačič,

znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.

V glasbenem delu programa bo nastopil Jani KOVACIC, prof. fil. in glasbenik.

Prijazno vabljeni!

Abecednik, prvo knjigo iz zbirke »Trubar v sodobnem jeziku« je pripravil doc. dr. Kozma Ahačič, pri pripravi in izvedbi projekta pa so sodelovali tudi drugi strokovnjaki z različnih področij: Vinko Ošlak, Matjaž Črnivec, dr. Mihael Glavan, mag. Geza Filo, Nenad Vitorović, Benjamin Hlastan, Todd Hunnicutt in Drago Sukič.

0 Komentarji
Objavljeno 10. 12. 2008 od danica
26. september - EVROPSKI DAN JEZIKOV
Ta dan sta Evropska komisija in Svet Evrope razglasila za evropski dan jezikov. Pobuda se je porodila med evropskim letom jezikov leta 2001, njen namen pa je s številnimi prireditvami po vsej Evropi ljudi opomniti na pomen učenja in znanja tujih jezikov, jim približati jezikovno bogastvo in pestrost Evrope ter spodbujati vseživljenjsko učenje.

Evropska komisija v svoji strategiji za krepitev večjezičnosti 490 milijonov evropskih državljanov spodbuja, naj se učijo tujih jezikov in da bi vsak Evropejec poleg maternega govoril še dva tuja jezika.

Od leta 2004 je v EU 23 uradnih jezikov, eden od njih je tudi slovenščina. Poleg tega je v uniji več kot 60 jezikov, ki se govorijo v določenih regijah ali skupinah.

Znanje jezikov je veliko bogastvo vsakega posameznika, omogoča medsebojno komunikacijo in sklepanja novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur, krajev ter delovno in študijsko mobilnost, piše na spletni strani predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

0 Komentarji
Objavljeno 26. 09. 2008 od danica
NAŠA SPLETNA STRAN
Z veseljem sporočam, da ima Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine svojo spletno stran, za katero smo si že dalj časa prizadevali.

Na ta način bomo na Dolenjskem, v Beli krajini in tudi širše še bolj opazni, svoje delo in aktivnosti pa bomo lahko ažurno predstavljali.

Zahvaljujemo se Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki nam je to omogočilo, ter Marku Kralju in Marku Drobnjaku za prijetno sodelovanje in prijaznost.

Za SDDBk:

Danica Rangus, predsednica

0 Komentarji
Objavljeno 07. 08. 2008 od danica

http://www.sddbk.si/images/logo.jpg